#NeJa Jasmina Mešić (SI-CERT) o projektu Varni na internetu
#NeJa Jasmina Mešić (SI-CERT) o projektu Varni na internetu by STA
Dolžina: 13:04
#NeJa: Jasmina Mešić (SI-CERT) o povečanju števila prijav
#NeJa: Jasmina Mešić (SI-CERT) o povečanju števila prijav by STA
Dolžina: 03:47
#STAznanost: Od rekordov do prilagajanja: Ekstremno vreme, podnebje in cena blaženja posledic
Na okrogli mizi so strokovnjaki iz različnih področij osvetlili vremensko dogajanje v pretekelm letu, rekorde in trende, ki se ob tem kažejo. Pogledali smo v prihodnost s pomočjo podnebnih modelov, predstavili njihove zmožnosti in omejitve. Razprava je naslovila tudi finančne, družbene in okoljske izzive, ki jih prinaša blaženje podnebnih sprememb, ter kakšno vlogo bi pri tem lahko imel geoinženiring. Sogovorniki so razpravljali tudi o ključnih ukrepih, s katerimi bi lahko zagotovili dolgoročno varnost, stabilnost in zdravje tako okolja kot družbe.
Ker je dogodek potekal tik pred uradnim začetkom podnebnega vrha COP29 v Bakuju (11.11.- 22.11. 2025), so udeleženci delili vpogled v napore Slovenije v mednarodni podnebni politiki in razpravljali o tem, kaj pričakovati od prihajajoče konference.
V pogovoru so sodelovali:
Uroš Vajgl, državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo dr. Žiga Zaplotnik, predsednik podnebnega sveta, raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi in docent na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani dr. Tjaša Pogačar, profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Blaž Gasparini, podnebni fizik in raziskovalec na Univerzi na Dunaju dr. Aljoša Slameršak, okoljski ekonomist in raziskovalec na Avtonomni univerzi v Barceloni
Dolžina: 1:26:20
#STAznanost: Prihodnost inovacij - vloga znanstveno-raziskovalne skupnosti in industrije
#STAznanost: Prihodnost inovacij - vloga znanstveno-raziskovalne skupnosti in industrije by STA
Dolžina: 47:31
#STAznanost: Od družinskih albumov do algoritmov: Praznični spomini v digitalni dobi
December je čas, ko se pogosto vračamo k spominom na preteklost, listamo po starih družinskih albumih ali podoživljamo trenutke iz preteklih let. A v digitalni dobi so naši spomini vse bolj shranjeni na platformah družbenih omrežij, kjer jih urejajo in prikazujejo algoritmi, ki ustvarjajo "spominske" zgodbe po lastni presoji. Tako postajajo spomini vse manj naši - in vse bolj produkt tehnoloških sistemov.
Na okrogli mizi smo s strokovnjaki s področij psihologije, nevroznanosti, kulture in digitalnih tehnologij raziskovali, kako se spomini oblikujejo in spreminjajo. Spregovorili smo o tem, kako doživljamo preteklost ob listanju družinskih albumov, zakaj se določenih dogodkov spominjamo drugače, kot so se dejansko zgodili, in kako sodobni mediji vplivajo na delovanje možganov in proces spominjanja.
Dotaknili smo se tudi etičnih vprašanj digitalne dediščine, kot so nadzor nad našimi digitalnimi albumi, pristnost virtualnih spominov ter vpliv algoritmov na izbiro, kaj si bomo zapomnili. Ali lahko množica fotografij in videov, shranjenih v digitalnih arhivih, nekoč postane naša kulturna zapuščina - ali pa nas neomejena dokumentacija trenutkov vodi v t. i. "digitalno amnezijo"?
Sodelovali so:
- prof. dr. Grega Repovš, kognitivni nevroznanstvenik, Filozofska fakulteta UL - izr. prof. dr. Natalija Majsova, kulturologinja, Fakulteta za družbene vede UL - asist. Hana Hawlina, socialna in kulturna psihologinja, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti UL in Filozofska fakulteta UL - izr. prof. dr. Dan Podjed, antropolog, ZRC SAZU in Filozofska fakulteta UL
Okroglo mizo je vodila Lea Udovč, STA.
Dolžina: 1:13:21
#STAznanost: V vrtincu znanja: Premiki, izzivi in priložnosti visokošolskega izobraževanja
Z rektorico in rektorji Univerze na Primorskem, Univerze v Mariboru, Univerze v Novi Gorici in Univerze v Ljubljani smo se pogovarjali o izzivih in uspehih na področju univerzitetnega izobraževanja in znanosti v preteklem letu, pa tudi o tem, kaj za univerze prinaša leto 2024.
Sodelovali so: prof. dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Boštjan Golob, rektor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani
Dolžina: 1:24:17
#STAznanost: Spol kot (ne)vidni dejavnik v medicini: vpliv na bolezni, zdravljenje in raziskave
V pogovoru o tem, kaj se zgodi, ko spol ostane nenaslovljena spremenljivka v medicini, so sodelovale vodja Centra za funkcijsko genomiko in biočipe na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani Damjana Rozman, Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani, Mojca Jenstrle Sever s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana ter vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana Milica Gregorič Kramberger.
podkast